Domenski spor je spor, ki nastane med dvema ali več strankami glede upravičenosti do uporabe spletne domene. Pri nas se tovrstni spori lahko rešujejo na sodišču, prav tako pa je možen ARDS postopek, ki se sproži pri Arnesu in katerega odločitev je ravno tako obvezujoča za vse, ki omogočajo registracijo .si domen ali so njihovi nosilci.
V svetu poznamo kar nekaj odmevnih domenskih sporov, ki so se nanašali tako na blagovne znamke kot slogane, imena podjetij, poleg tega pa pogosto tudi na imena znanih osebnosti.
Kdaj velja sprožiti domenski spor?
Zagotovo takrat, kadar so vam kršene pravice oziroma se vam zdi, da je nekdo registriral domeno s končnico .si, s katero vam povzroča škodo ali uporablja nekaj, kar je vaše. Na srečo je Slovenija majhna in takšne stvari se hitro zazna. Sicer pa ni odveč, če ste pozorni in kdaj v iskalnik vpišete ime svojega podjetja, blagovne znamke, slogan ter podobno in se prepričate, ali jih kdo ne izrablja. Prav tako pride majhnost Slovenije prav tudi za to, da lahko stranko, ki naj bi kršila naše pravice, preverimo. Ni namreč nujno, da imamo vedno prav!
Če ste pripadnik mlajše generacije, potem ste gotovo slišali za težavo, ki jo je imela pevka Katy Perry s tem, ko je hotela preprečiti uporabo skoraj identičnega imena avstralski oblikovalki Katie Perry. Izkazalo se je, da je to Avstralkino pravo ime, medtem ko pevka svojo različico uporablja le kot umetniško ime, sicer pa je bila rojena kot Katheryn Elizabeth Hudson.
Če se ne pozanimate dovolj, se lahko kaj takega pripeti tudi pri sporih okoli domen. Zato naj bo prvi korak gotovo detajlno poizvedovanje.
Kaj vse velja preveriti pred sprožitvijo ARDS postopka?
Zavedeti se je treba, da ARDS postopek obravnava zgolj domene s končnico .si. Če se nekdo okorišča z vami, ima spletno stran v slovenskem jeziku, a domeno s tujo oziroma generično končnico, potem Arnes ni pravo mesto. Obrniti se bo treba na tuje pristojne institucije.
Previdni bodite pri domenah, ki imajo izjemno splošna imena. Ste vedeli, da je Pošta Slovenije, ki ima domeno posta.si, ob možnosti registracije domene s šumniki ugotovila, da je pošta.si nekdo registriral pred njo? Res je, a še danes je domena s strešico v lasti tega drugega podjetja. Tudi to se namreč ukvarja s pošto, čeprav z elektronsko. Torej ni razloga, zakaj ne bi smelo uporabljati tudi domene, ki se na to nanaša.
Postopek se lahko vodi tudi takrat, kadar domena ni v uporabi in kadar je njen lastnik tujec. Tako je Inštitut za nutricionistiko zaradi dokazanega javnega interesa prišel do domene prehrana.si, ki jo je sicer imelo v lasti veliko tuje podjetje, ki pa je ni uporabljalo.
Preverite pri lastniku sporne domene, ali bi jo bil pripravljen prodati ter za koliko. Reševanje spora preko ARDS postopka stane za eno domeno okoli 670 evrov. Nakup domene, ki je nekdo ne potrebuje, se običajno giblje med 100 in 1.000 evri. Sporno domeno torej v primeru, da bi jo lahko koristno uporabili, lahko prenesete nase morda celo za manjši znesek.