Ko ste brskali po spletu in obiskovali spletne strani, ste zagotovo že opazili, da imajo njihove domene različne domenske končnice. Nekatere se končajo s .si, druge s .com, tretje z .net, morda ste naleteli celo na končnico .pw ali kakšno drugo izmed manj poznanih. Domenski končnici pravimo tudi vrhnja domena.
Kako delimo vrhnje domene?
Vrhnje domene delimo na generične (gTLD) in nacionalne (ccTLD). Med generične sodijo domenske končnice splošne narave, kot so .com, .net, .biz., .org. Običajno gre za tričrkovne vrhnje domene. Nacionalne pa so sestavljene iz le dveh črk in predstavljajo vrhjno domeno posamezne države. Sem sodi tudi slovenska domenska končnica .si, s katero upravlja vrhnji registrar Arnes, poleg te pa med nacionalne sodijo tudi .de za Nemčijo, .at za Avstrijo, .it za Italijo, .ch za Švico itd. Nekatere nacionalne domene lahko registrirajo le rezidenti držav, druge pa so za registracijo na voljo vsem. Tudi pri generičnih velja, da jih večinoma lahko registrira kdorkoli, omejitve obstajajo le pri nekaterih.
Katero vrhnjo domeno izbrati?
Ko se odločamo za domeno, moramo poleg njenega imena izbrati tudi vrhnjo domeno. Nekomu, ki se na to ne spozna najbolje, mu izbira končnice lahko predstavlja težavo, spet drugim pa se izbira zdi povsem logična. Katera vrhnja domena je torej najboljša?
Najprej moramo definirati, od kod bodo naši obiskovalci. To je seveda močno povezano s tem, v katerem jeziku bodo napisane vsebine naše strani. Če bo spletna stran namenjena Slovencem, bo .si domena prava izbira, prav tako pa sta za slovenske strani precej priljubljeni končnici tudi .com in .si. Za angleško govoreče občinstvo je logična izbira domenske končnice .com ali .net, za podjetja prideta v poštev tudi .org in .biz, medtem ko bi bila vrhnja domena .si napačna izbira. Za italijanski trg izberemo končnico .it, za nemški .de, avstrijski .at in tako dalje.